Lep začetek tedna.

Zopet je zunaj lep dan, sonček se trudi na vse pretege, da bi nam ustregel, ptički lepo pojo, temperature so mi pisane na kožo ... Ampak, ali ni to že malo preveč popolno? Nekaj je vendar moralo biti, da je Tjaši uničilo dan, ko pa je prišla domov (spet) tako razdražena. Če me spomin ne vara, je bila zjutraj super volje, v šoli je bila pred začetkom pouka vsa nasmejana, ko so s prijateljicami obujale spomine na dramski krožek v 4. razredu- pa pustimo sedaj spomine, k njim se vrnemo pozneje.
Predvidevam, da je Tjašo v slabo voljo spravil/a/o nekdo/nekaj v šoli? Hm ... Pa poglejmo.

1. Geografija je šla grozno-slabo-zanič-porazno, sami se odločite, katera beseda vam je najbolj všeč. (Beri: Niti približno ni šlo!)

2. Pri športni vzgoji, ki jo tako obožujem, smo - ne boste verjeli, to je prav zares nenavadno - ''igrali'' odbojko, ki pa jo še bolj obožujem, saj je, kot je splošno znano, moj najljubši šport. In kot ponavadi, mi je izvrstno šlo in sem igrala zelo zagnano in zagreto in res dala vse od sebe. Še dobro, da ocenjujemo ravno odbojko (zgornji servis, tega imam najraje), ki je še nikoli nismo in menim, da je res lepo, da se kdaj posvetimo še temu prečudovitemu športu.

3. Oh, na naši šoli imamo nekaj prečudovitih oseb, ki me skoraj vsak dan spravijo v dobro voljo. No, da ne bo spet kakšnih težav z razumevanjem mojih objav, naj točno povem, kdo me trenutno spravlja ob živce? Barbara, ko tečnari, da ne bo sprejeta na GIB. Tadeja, ko govori, da ji ne paše nova frizura. Maja, ko me kliče z določenimi vzdevki. Pa vseeno sem ob njih dobre volje, čeprav me spravijo ob živce. =)


Oh, ja, prečudovit dan je danes. (Bil je.)
(Da ne bi slučajno še kakemu dežju na pamet prišlo, da bi nas obiskal. Čim dlje, tem bolje.)



Ah, ne morem si pomagat, morem omenit spomin, o katerem je bilo zgoraj govora. Nanj sem se spomnila včeraj zvečer, ko nisem mogla zaspat in se še sedaj smejim, ko se tega spomnem. (Mogoče se komu ne bo zdelo niti približno smešno, ampak pač niste bili zraven.=)

Torej, v 4. razredu smo imeli na šoli učiteljico Jožico, ki je imela osupljivo dolge nohte. Bila je zelo stroga (beri: obsedena s svojimi pravili). Na mojo (našo) nesrečo je bila ravno njej dodeljena vloga mentorice dramskega krožka, ki sem ga do takrat vedno zelo rada obiskovala. Ampak na začetku leta, smo se Tadeja, Barbara in jaz nič hudega sluteče prijavile k tej interesni dejavnosti, v upanju, da nam bo ''tršica Jožica'' pripravla zanimiva dramska dela.
Ja, no, bila so dramska dela, ne bi pa mogla reči, da so bila ravno zanimiva. Nam trem so bile dodeljene vloge lisic (ne vem, mogoče so bile vidne kakšne podobnosti med nami in temi osupljivimi živalmi). Ure dramskega krožka so bile grooozno dolgočaaasne in seveda je bilo lepše sedeti na WC-ju in klepetati, ali pa oditi domov, kot pa risati hiške za sceno na A4 liste.
Kmalu pa je prišel čas nastopa in tri lisice smo se vendarle odločile, da bi bilo pametno obiskati katero izmed vaj. Žal, pa nas je pričakalo neprijetno presenečenje. Učiteljica Jožica si je že, ko smo prvič manjkale, našla druge tri lisice, nas tri pa je za kazen prisilila, da smo vseeno nastopale. Ampak ne v vlogi lisic. Pravzaprav sploh nismo nastopale v igri. Le kaj smo torej počele? Za drugi dve sicer ne vem, zase pa se spomnem, da sem morala brati neko Kosovelovo pesnitev, ki je bila še bolj dolgočasna kot ure dramskega krožka. Tudi Tadeja in Barbara sta brali nekaj, ampak nisem čisto prepričana, če je bil Kosovel.
In kaj je nauk? Ne špricat grozno pomembnih reči, še posebej, če jih vodijo grozno pomembne osebe, ki so poleg tega še obsedene s svojimi (nenavadnimi) pravili. (Med nenavadna pravila se šteje tudi, če te ''tršica'' Jožica med odmorom ne pusti na WC.=)



No, počasi se poslavljam, grem ponovit obsege in ploščine (da se ne bomo pri matematiki grdo gledali=) in pa čutila in prebavila (da ne bom ju3 spet slabe volje).
Jutr pa od dvajset minut čez osmo pa do pet minut čet deveto držat pesti, da bo šla vsaj biologija.=)^^


RVM;)



P.S.: Sovražim odbojko!

P.S.S.: Še zmeri bi samo sanjarila.

P.S.S.S.: Revije so shit!

P.S.S.S.S.: Živel München!

P.S.S.S.S.S.: (laughing)

P.S.S.S.S.S.S.: (zdej vas pa že zajebavam;)