Ich liebe Deutschland

Utrgano.


Uh, ja, bilo je ... Noro? Nepozabno? Zakon? Smejalno? Ja, vse to. Zaspano? Dolgočasno? Nezanimivo? Ne, nič od tega.
Torej, če malo reportiram četrtek in petek ...

Četrtek
Bujenje okoli 3h ni ravno moja najljubša stvar, ampak v takih primerih nimam prav nič proti. Najprej približno 4-urna vožnja iz Brežic do Salzburga, poslušanje mp3-ja, kreganje kje bo Barbara sedela, ugotavljanje, kako je ime kateremu izmed dijakov ... (do konca ekskurzije smo skoraj za vse ugotovile=) Nato nekje 2-3 urni (ne vem točno) postanek v Salzburgu, kjer smo si lahko ogledali mesto, trgovine, kaj pojedli ... (Nekdo je Alešu rekel, da je to bil že München, nezaslišano.=)


Pot do Münchna je trajala še nekje okoli 2-3 ur, naš prvi resni postanek je bila Allianz Arena, ena izmed največjih nogometnih aren v Evropi in domača arena kluba Bayern München. Čeprav nisem neka nogometna navdušenka in me ponavadi takšne stvari ne zanimajo preveč, me je ta arena prav zares navdušila.


Po ogledu arene smo se odpeljali do Olympia Turm-a, to je stolp, s katerega imaš pogled na celotno mesto München, v njem pa je tudi Rock Museum, razstava raznih osebnih stvari glasbenikov, njihovih avtogramov in vseh ostalih podobnih stvari.


Izpred Olimpijskega stolpa smo se odpravili naprej skozi skoraj celo mesto do našega hotela, vožnja je trajala nekje okoli 45 minut.=) Acom Hotel je bil zelo zanimiv in privlačen že na pogled, pa tudi njegova notranja ureditev je bila zadovoljiva. Mene so najbolj fascinirale ''uspavalne'' ovčke (gumijasti bonboni) in povsem steklena kopalnica, v kateri se je bilo zelo nenavadno tuširati.


Proti večeru smo se odpeljali v središče mesta, kjer so bili predvideni nakupi, a so bile trgovine že zaprte, zato smo se 3 ure svobodno sprehajali po mestu, opazovali izložbe, klepetali, jedli, ogovarjali mimoidoče (seveda v slovenščini=), se fotografirali ... Ko je bil čas, da nas pride iskat avtobus, je gospa Ivšičeva, zelo (?)simpatična(?) profesorica ugotovila, da je izgubila šoferjevo številko, oziroma da je sploh ni imela, zato smo še kakšno uro posedeli na mrzlih Münchenskih pločnikih in okoli pol polnoči le pričakali naš bus.




V hotelu je bilo seveda zelo zanimivo in kot si lahko predstavljate, smo vse tri zelo veliko spale in dale mir ostalim v hotelu. Izvedelo se je marsikaj novega med nami in sama sem skoraj zletela skozi okno.=) Nekje proti jutru smo končno zaspale in pustile Bayrota in Aleša pri miru.=)

Petek
Bujenje ob 7, po nekaj urah spanja. Zajtrk, nato pa pakiranje in kmalu smo zapustili hotel. Najprej smo odšli v Bavaria Film Studio, največji evropski 4-D kino. 5 minutna ''vožnja'' po snežnih strminah in jamah je bila res zakon.=)

Da bi nadomestili včerajšnje pomankanje nakupovanja, smo imeli v dopoldanskem času 3 ure proste za nakupovanje ali pa sprehode po mestu, karkoli je komu pač ugajalo. Moram povedati, da so trgovine zakon, če bi jih v Brežicah imeli vsaj 1/4 toliko, kot jih je tam, bi bilo super.

Popoldne pa smo se odpravili še do naše zadnje postojanke, Chiemsee-ja, bolj natančno na Herreninsel (Gospodov otok). Na tem otoku stoji eden izmed gradov Ludvika II. Zelo lep grad, pozlačen skoraj vsak kvadratni centimeter prostorov, ampak zame je to že pretiravanje. Fotografiranje žal ni bilo dovoljeno.


Sledila je le še nevemtočnokoliko urna vožnja domov, v glavnem okoli pol 1 smo prispeli domov.
Vtisi so res nepozabno super enkratni. Samo prehitro je minilo.


Kratko, ampak sladko.=)



(Slike, ki sem jih objavila, niso bile izbrane kot najlepše, ampak je problem, da še nisem vseh dobila, s postom pa nisem hotela več odlašati. Mogoče še naknadno dodam kakšno.=)


P.S.: Bayro pa Aleš (naglas na e-ju) sta cara, Adam pa Alen sta lušna, Sašo je pa pijanček. =)



Aja, še neki.
Rečeno je bilo, da je Tjaša ... Emo? Wannabe? Kr neki no. Emo men predstavlja depresijo in težnjo k samomoru. Torej to sigurno nisem.=) Mogoče nosim kakšno črtasto al pa karirasto stvar in hlače na korenčka, ampak zato sem že wannabe? Pa eyeliner tud ne pove vsega. Ni wannabe oseba, ki bi rada bila emo in jih poskuša na vse načine posnemati, vsekakor pa ni negativnih misli in pogledov na svet? Moj cilj nikakor ni nikogar posnemati. Sploh pa, kje piše, da so bile črtaste majice narejene samo za emote? Moja mami jih je nosila, ko je bila toliko stara kot js, prav tako pikčaste stvari. Pa ne bi ravno rekla, da je bila emo ali pa wannabe. Takrat sploh ne vem, če je to že obstajalo, te stvari pa so se že nosile. Ampak če vam je tako lažje pri duši, sem tudi to, če se tako bolje počutite, govorite kar hočete. Če je dobro za vas, je tudi zame.;)
Super je razmišljati na tak način. Krasno je obsojati druge. Zanimivo jih je zbadati. Fajn je razmišljati o njihovih napakah in iskati njihove slabosti. Še boljše si je o nekom narediti predstavo na podlagi enega ali dveh njegovih kosov garderobe. Ampak veste, kaj je najboljše? Da je ponavadi čisto drugače, kot si ljudje predstavljajo. Da stvari sploh niso take, kot izgledajo.
Never judge a book by its cover.



RVM;)