Predvideno in nezaželjeno. Pa vendar na nek način utemeljeno pozitivno. Neprijetno, pa še vedno nekako navdihujoče. Ne bi hotela tega, pa tudi upirala se nikoli pretirano nisem. Zdi se nerešljivo in brezupno, hkrati pa je nova luč in novo vodilo. Ne dotika se mojih čustev, vendar pa me kljub temu ne pušča povsem mirne in hladnokrvne. Zame ni nič, lahko pa je tudi moje vse. Ustvarja nov veter, obenem pa umirja razburkane valove. Suši solze in briše nasmešek. Pomirja me, a ne glede na to me pušča vedno bolj vznemirjeno. Kliče me k sebi in me pošilja stran. Je kot prepad in edina rešilna bilka v enem. Vedno znova se spreminja, ampak bistvo ostaja enako. Ni vidno, hkrati pa predstavlja najlepšo podobo. Ni otipljivo, a dotik pomeni največ. Ni slišno, ampak ustvarja najlepši zvok. Ima najslajši in hkrati najgrenkejši okus. Je popolnoma nedolžno, obenem pa je krivo za vse. Je ničvredno in je zaklad. Kot cvet se nepričakovano odpre v vsej svoji lepoti in zamegli pogled na vse ostalo.

In ta objava?
Je popolnoma brez pomena, hkrati pa izraža vsa moja čustva in hrepenenja. Je čisto brezveze, ampak predstavlja mene. Je popolnoma nesmiselna, obenem pa vanjo izlivam vse svoje smisle. Ni razumljiva, hkrati pa ni bolj očitne stvari pod Soncem. Morda ne pomeni prav nič, lahko pa je vanjo strnjen ves moj svet.


Ne pomeni mi nič, hkrati pa je moje vse.