Kar lahko narediš pojutrišnjem, ne naredi že jutri.

Tega načela se držimo vsi; tako mi, kot naši predragi učitelji. Nenavadno? Niti ne. Naj pojasnim.

Najprej, kako se tega držimo mi?
"Eh, sej to mam še cajta dost ..."
Torej, ja. Učenje zadnji dan, zadnji moment. Zavlačevanje in oddaljevanje časa, ko je treba prijet zvezke v roke in si neki dejansko zapomnit. Zakaj bi se učil/a sedaj, če pišemo šele pojutrišnjem? Sej bom mel/a jutri čist dost časa. Nekako takole razmišljamo. :)
Pa seveda z zavlačevanjem spraševanja. Sicer tukaj ne moremo pretirano veliko, ampak če je le možno, kakšno aktivnost prestavimo/podaljšamo do konca tiste ure, ko je bilo napovedano spraševanje. In, oh, prečudovito odpadajo ravno ure, pri katerih nam manjka največ ocen in katerih ocen se najbolj bojimo.

Kako pa se tega držijo učitelji?
Seveda na nam zelo prijeten način. Vse ocene in ocenjevanja prijazno prihranjujejo za čisto zadnji teden, da ne bomo popustili, da se bomo mučili za knjigami čisto do konca. Sedaj, ko je pa prišel čas za pridobitev ocen, je pa panika. Tako na naši, kot na njihovi strani. Mi mamo dela čez glavo (pa ravno sedaj, ko bi moralo vse biti že bolj sproščeno), oni pa hitijo in potem se dogaja še to, da vedno več ur odpada in je vse popolno. Nervoza, slaba volja, grdi pogledi ... Kaj je bilo tega treba, ko pa smo imeli prej celo polletje časa, da dobimo vse ocene?
(edin predmet, pri katerem smo redno in sproti dobivali ocene, je angleščina, čeprav smo prej sitnarili kam se nam mudi, ampak zdej sm čist zadovoljna, da je tak ko je)


Pa včeri smo bli v izletu z zborom. V Novo mesto! Ha! Sej si lahko vsak predstavla kak je blo zanimivo ... Novo mesto, kera znamenitost ti je to ej! In ja, res je blo zanimivo, zabavno, poučno ... Vroče ko v peklu, izredno napiflano nezanimivo predavanje vodičke in znamenitosti Novega mesta. Wow, ej, nimaš kej.
No, vsaj sladoled smo lahko jedli. Nekateri celo dvakrat. :)


*vzame naslednjo jagodo in se zamisli*




*odvrže jagodni pecelj in še vedno razmišlja, kaj naj napiše*



*zmedeno pogleda v posodico z jagodami in ugotovi, da jih več ni*

*vstane in gre po novo košarico jagod*




*že prebavlja jagode, medtem ko še vedno ne ve, kaj naj napiše*







*zaključi post*