Veter z juga

In so rekli, da je drugačna,
da nikogar skoraj ne pozna.
In stalno ponavlja vedno iste besede,
šteje korake.
In so rekli, da je prepozno,
da podnevi veter lovi,
ponoči zvezde nabira
in samo govori, samo govori,
beži.

Če bi zmogla, bi mu rekla:
"Tako mi je žal.
Res, verjela sem in hotela,
a me nisi spoznal."
Pa je odšla brez besed,
le en kratek pogled
na domače luči.
In je rekla: "Proč me odpelji,
veter z juga."