Fucking mondays.
Zakaj jih ne maram?
1) Čist sm zmatrana še od vikenda [beri: sploh če se mam u nedeljo kej za učit in ostanem pokonc zlo zlo dolg] in posledično nimam volje do učenja, pa tud če je nujno.
2) Urnik je dokaj beden.
3) V glavi imam venomer tisto grozno misel, da je pred mano še cel teden in da bo po vsej verjetnosti mineval zelo počasi.
4) Že sama beseda "ponedeljek" je bedna, ima negativen prizvok in mi gre na živce. Najbrž je to povezano s tem, da tega dneva nasplošno ne maram.
5) Ponedeljkova jutra so daleč najtežja kar se prebujanja tiče. Mogoče povezano s tem, da sem še utrujena, mogoče s tem, da se zbudim z mislijo na celoten teden, ki me čaka, ali pa se je preprosto težko vstati tako zgodaj, potem, ko sem med vikendom spala precej dlje.
In zakaj je današnji ponedeljek še posebej beden?
1) Zebe me.
2) Gleženj me boli.
3) Jutr pišemo informatiko in se še nism spravla učit.
4) Z matko sm še vedno skregana in jo še kr ignoriram.
5) Ne da se mi nč, sam spat bi šla. [nč novga XD]
In za konc še eno pametno Garfieldovo: "Jutra bi imel raje, če bi se začela malo kasneje." (:
3 komentarji:
Pr men je isto... Dobr da bo kmal konc :D Vsaj med glavnim odmorom ne trpimo xD
Ponedeljki so kul sam do pol desetih zjutraj. Do takrat jz namreč spim!
Pol pa niso več kul (:
Garfield je car :D
Objavite komentar