Nisem dojel.
Pritekla je k meni v sobo. Jokala je. Nisem verjel, nisem dojel. Ona ni nikoli jokala, nikoli ni trpela. Preprosto ni mogoče.
Njene oči so bile otekle in rdeče, njeni lasje razmršeni, jopico je imela raztrgano in make up uničen.
Nisem dojel.
Prijela me je okoli vratu in v mojem naročju hlipala in jokala. Nekaj mi je pravila, a besede so bile nerazumljive. Nisem je poslušal, nisem vedel, kaj naj storim.
Nisem dojel.
Spustila me je in stekla ven. Nisem vedel kam, a sem obsedel v praznini sobe. Pustil sem jo oditi.
Nisem dojel.
Niso je našli, čeprav so jo dolgo iskali. Niso dojeli.

Potrebovala je pomoč.
A jaz nisem dojel.