Pesem o zvezdah, post o zvezdah.

Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu ...


Vsak tiho zori,
počasi in z leti,
a kamor že greš, vse poti
je treba na novo začeti.


Tako živimo ljudje.
Vsak zase krmari k pogrebu.
Svetloba samo
nas druži kot zvezde na nebu.


A včasih so daleč poti,
da roka v roko ne seže,
a včasih preblizu so si,
da z nohti lahko
srce kdo doseže ...


Od tega menda
človek umre,
od tega z neba
se zvezda ospe.





Si ti res jaz?
Sem jaz res ti?

Ej nevem.
Sam je blo pa dans vseen zanimivo.
Brežice, 5.6.2008
Barbara, Tadeja in Tjaša
Letanje po trgovinah
Probavanje različnih zanimivih čevljev in poziranje v različnih zanimivih pozah ...
(hlače so namenoma zavihane :D ... moje nogavice niso bele, ampak svetlo roza - velik ljudi meša :D)

Lepi, ne? :D


Pa tudi vse dobiva svojo končno obliko ... vedno je tako ... čeprav je na začetku vse skupaj le en kup smeti, ...


... dobi sčasoma, če v to vložimo kanček truda, lepo obliko in je vse "popredalčkano".