OVER THE RAINBOW: Ne-da-se-mi-več-pisat-naslovov.

Wuhu, še dva tedna. Dobra dva tedna čisto do konca. "Zbranega" pouka še kakšen teden. In, oh ja, čisto malo še manjka do valete. Ne bo nek spektakel, bo pa spodobno in čisto na naši ravni. Dorečemo le še detajle, do konca spacamo program (girl power:), skupi spravimo diaprojekcijo, nabavimo in pripravimo vse potrebno, potem pa le še izvedba in to je to. :) Konec.
In, po resnici povedano, komaj čakam. Ne bi šla v podrobnosti in detajle, kerševednoobstajamožnostdatoberejoosebekijimtoninitinajmanjnamenjeno, v glavnem komaj čakam. Tako sam večer, ki bi, vsaj po mojem, moral biti super, tako tiste dni, ko bodo ostali še sedeli v šoli, mi pa bomo spali doma in počeli prav nič koristnega, tako celotne počitnice (med katerimi se nam očitno obeta pasja vročina), tako začetek novega šolskega leta ...
Sem 100%, da nisem edina, ki komaj čaka vse tole. :)

Ah, ja. V glavnem, vsak konec pomeni nov začetek. :)

Ampak do konca bo še napeto. Letos je, kot nalašč, konferenca za 9. razred napovedana za čisto zadnji teden, da se ja ne bomo premalo učili. Super. Ker je zmanjkalo časa za kontrolke in 23428925 spraševanj, smo zadnje dni zaposleni s pisanjem poročil (trenutno se glih ubadam z opisom Murske Sobote za geografijo :S) in reševanjem učnih listov, ki bodo ocenjeni. Marš. Glih se mi da. Vsi smo zagreti zelo. Ooo, pa smo. Res smo. Samo ne za prave stvari. :)

Hm. Smejimo se. Verjetno več, kot v vseh letih prej skupaj. Ker ko nastaja kaj takšnega kot je program za valeto, je ob spominih in vsem, kar sodi zraven, in ob Barbari, Tadeji in Maji, zelo težko ostat resen. No, ja, pa tud ob meni mogoče. Vprašite rajši njih. :D

In zadnje čase, ko je tako vroče in tako super in je vse razpuščeno, da se mi niti pisat več ne da. Če se ti da brat dolge in (ne) zanimive stvari, jih najdeš tuki (ni zanimivo, je pa uporabno:) ... če pa iščeš kej drugga, bolj zanimivga in manj uporabnega, je pa tuki ... :D
Komu se da za računalnikom viset, ima dovolj "gradiva", komu pa ne, pa naj se udobno namesti v visečo mrežo in opazuje sončni zahod ... al pa domačo fasado ... al pa prečudovito novo mamino šminko ... al pa nej se gre učit, če je dost prtegjen.

Hasta la vista ;)

Aja, še to. Ko nastaja program za valeto, in se zbirajo stare slike, se najde tudi kaj takšnega ...
Že v prvem razredu ista družba - girl power :)