Spet-se-ne-spomnem-kakšnega-primernega-naslova

Pa se je končalo. Končno. Glede na to, da sem komaj čakala, da se vse skupaj konča, ne bom na dolgo in široko pisala o vsem. Pač, birma je minila, v cerkev grem še naslednjo nedeljo po DVD, potem pa ... Kako lepo bo ob nedeljah spet do kosila spati. :)
Vse skupaj v cerkvi je trajalo uro in pol - hvalaharryjupotterju (nočem napisati bogu, ker pač dvomim, da je zaslužen za karkoli:) da ne dlje, potem pa še slikanje, zadnji pogled na Špadičevo Sonjo :), potem pa le še vse najboljše - večerja in vse kar sodi zraven. :)
Gostje so bili primerno dobre volje, ''kuharice'' primerno zaposlene, LD Kapele pa primeren kraj za vse skupaj. :)
Lepo je bilo opazovati sončni zahod; oranžno - modro - rdeče nebo, pod njim pa svetlo zeleni vrhovi dreves - pomlad je lepa.

Ta teden bo super; jutri je edini dan, ko bom imela povsem normalen pouk.
V torek gredo 4. - 8. razredi na geografsko ekskurzijo, zato na šoli ostane le nekaj učiteljic - dvomim, da bo pouk povsem normalen.
V sredo gremo v Brežice gledat Briljantino (čudno, da ns peljejo nekam, kjer se bomo fajn mel in bo zanimivo in super - can't wait :D).
V četrtek imamo kulturni dan - podelitev bralnik značk, podelil jih bo Uroš Hrovat (mislim, da je nek pisatelj al pa pesnik, daleč od tega ne more bit:).
In pa še petek, ko bo večina mojih vrstnikov sedela pri urah matematike, slovenščine ali pa stokala pri športni, jaz pa lepo pičim v Celje, na podelitev Cankarjevih priznanj - bojda prideta Türk in Zver; prvega spoštujem, do drugega pa ne čutim nikakršnih čustev ali naklonjenosti.
Sara - cya in Celje. :)


Ta nahitro spesnjen post zaključujem z mislijo, zapisano v eni izmed čestitk, ki sem jih prejela včeraj.

Življenje je lepo, če živiš za majhne in skromne trenutke. Za vsako stvar se moraš boriti - tudi za ljubezen.
Nikoli ne moreš dobiti vsega, lahko pa dobiš košček tistega ...




RVM;)