Hvala, Simon!

hja, res se mi zdi fer, da 1 post posvetim mojmu(našmu) sošolcu, Simonu, od kterga se lahk usak velik nauči.pa s tem ne mislim fiske, zgode al pa angle, ampak neke čist velik bol pomembne žiulenske stvari.stvari, k se jih ponavadi sploh ne zavedamo, al se nam pa ne zdijo pomembne...jim sploh ne posvečamo pozornosti, use dokler ni prepozn.zvoniti po toči je pa žau prepozn.
ena izmed teh stvari je, da se sploh ne zavedamo, kulk nam pomeni zdravje.vrjamem, da je Simon s tem seznanjen velik bol kt marsigdo drug.Simon ve, kuk je vredno zdravje.želim si, da bi jst tut vedla.ampak...tega se zavemo, šele ko ga zgubimo.torej mogoč nočm vedit.zdej se nam zdi da je čist logično, da smo zdravi, da lohk delamo use kr čmo..noben se ne zamisli, kuga bi blo če neb mogu delat tega, kar ga najbul veseli.obstajajo ljudje, ki tega res ne morejo.prepričana sem, da bi Simon z veseljem počeu določene stvari, pa jih nmore.ampak ne obupa.vztraja, dokler mu ne uspe ali pa dokler ne najde ktere druge stvari, ki jo lahk in z veseljem počne.in to je že druga stvar, ki sem se je naučila od Simona.ne joči zaradi nečesa, česar ne moreš ali ne znaš, ampak počni raje tisto, v čemer si dober in kar rad počneš.sej usi nismo za use.tko kt eni ne znajo past perfecta, drugi ne morjo nardit raznožke čez kozo.pa kaj!usak je u nečem dobr.usak neki zna.usak je za neki.nismo pa usi za use.eni nečesa ne morjo al pa ne znajo, so pa zto tulk bolši u neki drugi stvari.sam treba je vztrajat!
in za ti2 stvari sem hvaležna Simonu.od njega sem se naučila, kaj je v življenju resnično pomembno.da se ne obremenjuješ toliko s tem, česa ne znaš, ampak da se osredotočiš na tisto, kar zmoreš.in da morda s časom spoznaš, kolikšna vrednota je zdravje.Simon zagotovo ve.

rvm<3
Tjaša

p.s.:Simon, če to bereš, morš vedit, da si car in da te res občudujem!!!vrjem pa tut, da nism edina...